Ciljno raziskovalni program 2024

Ocena primerljivosti Slovenije s sosednjimi državami pri zagotavljanju formalnih in neformalnih oblik pomoči za oskrbo starejših

Šifra projekta: V5-24070

Razpis: Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2024"

Nosilec: Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede

Partner: Inštitut Antona Trstenjaka

Celotna vrednost projekta: 20.000,00 EUR

Podatki o financiranju: Projekt sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (50 %) in Ministrstvo za solidarno prihodnost (50 %)

Začetek: 1. 10. 2024
Konec: 30. 9. 2025

Vodja projekta: prof. dr. Karmen Erjavec

Kontaktna oseba: Sabina Krsnik, sabina.krsnik@uni-nm.si, 07 393 00 21

Opis projekta:

Zaradi staranja prebivalstva, pomanjkanja sredstev ter kadra v dolgotrajni oskrbi (DO) v družbi obstaja povečana potreba po učinkovitih in dostopnih oblikah pomoči za starejše. Slovenija in njene sosednje ter primerljive države se soočajo s tem izzivom, vendar se strategije in obseg zagotavljanja pomoči med državami razlikujejo. Problematika raziskave izhaja iz potrebe po analizi in primerjavi različnih sistemov pomoči, tako formalnih (npr. domovi za starejše) kot neformalnih (npr. družinska pomoč in prostovoljstvo) med navedenimi državami. Glavni izziv, ki ga naslavljamo, je ugotoviti, kako te države zadovoljujejo potrebe svojih starejših državljanov in kako jih Slovenija rešuje v primerljivi s svojimi sosedi. Projekt se osredotoča na primerjalno analizo formalnih in neformalnih sistemov pomoči za starejše, ki so ključni za zagotavljanje njihove kakovosti življenja. Osredotoča se na potrebo po poglobljenem razumevanju strukturnih in funkcionalnih razlik med sistemoma pomoči v različnih državah. To razumevanje je ključno za identifikacijo najboljših praks in strategij, ki bi jih bilo mogoče implementirati za izboljšanje obstoječih politik. Izhodišče je torej potreba po razumevanju struktur in mehanizmov, ki podpirajo formalne in neformalne oblike pomoči v primerljivih državah, torej po primerjalni raziskavi. Projekt je nadaljevanje CRP-a projekta Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi, ki smo jo skupaj z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje uspešno izvedli na Univerzi v Novem mestu.

Namen projekta je ovrednotiti in primerjati sisteme pomoči za starejše v Sloveniji in njenih sosednjih državah, s posebnim poudarkom na dostopnosti in kakovosti formalnih in neformalnih oblik pomoči za oblikovanje priporočil izboljšave za Slovenijo.

Delovni sklopi:

Projekt bo razdeljen na šest delovnih sklopov:

• DS1: Pregled dobrih praks - Cilj je pregledati dobre prakse iz tujine za dodatne možnosti oskrbe, pomoči in družabništva za starejše z metodami, kot so sistematični pregled literature in analiza primerov dobre prakse.
• DS2: Vključevanje oseb za pomoč – Cilj je raziskati različne oblike vključevanja, kot so prostovoljstvo, laična pomoč, in sodelovanje s šolami z uporabo fokusnih skupin in analize obstoječih programov.
• DS3: Zakonske možnosti in ovire – Cilj je preveriti zakonske možnosti in administrativne ovire v Sloveniji za vključevanje oseb v pomoč z metodologijo pravne analize in analize postopkov.
• DS4: Pripravljenost za vključevanje – Cilj je raziskovati pripravljenost mladih in starejših za različne oblike pomoči in oskrbe z metodami anketiranja.
• DS5: Preprečevanje osamljenosti – Cilj je raziskati dobre prakse za preprečevanje osamljenosti starejših z metodologijo sistematičnega pregleda literature, analize lokalnih projektov in intervjujev s ključnimi deležniki.
• DS6: Priprava priporočil in diseminacija – Cilj je priprava priporočil za uvajanje novih možnosti vključevanja in dopolnitve zakonodaje, temelječ na analizi in sintezi ugotovitev iz prejšnjih sklopov.

Projekt prispeva k razvoju znanosti na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter oskrbe starejših, kar se kaže v razširjanje znanja in dobrih praks, saj vključuje zbiranje, analizo in deljenje mednarodnih dobrih praks in inovacij v oskrbi starejših, obogati znanstveno področje z novimi uvidi in spodbuja praktično implementacijo, kar izboljšuje kakovost in dostopnost storitev. S tem, ko projekt naslavlja specifične potrebe starejših in izboljšuje njihovo vključenost v družbo, prispeva k bolj skrbni in vključujoči skupnosti, kjer se vrednotita prispevek in dobrobit vsakega posameznika.

Cilji:

• pregledati dobre prakse drugih držav na področju zagotavljanja dodatnih možnosti za zagotavljanje oseb za oskrbo, pomoč in družabništvo uporabnikom pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in DO ter v domačem okolju;
• raziskati različne možnosti in oblike vključevanja oseb za pomoč in družabništvo: prostovoljstvo, laična pomoč, sodelovanje s šolami ter fakultetami (prakse, pripravništva ...), različne oblike zaposlitev, s katerimi bi se lahko vključili v pomoč pri oskrbi ali v družabništvo in tako razbremenili izvajalci DO;
• preveriti obstoječe zakonske možnosti v Sloveniji ter postopke in administrativne ovire za vključevanje oseb v navedene oblike pomoči;
• raziskati pripravljenost mladih za vključevanje na področju oskrbe in različnih oblik pomoči starejšim (prostovoljci, pripravniki, zaposleni, razne oblike sobivanja) ter pripravljenost srednje in starejše generacije (interes in želene oz. možne oblike vključevanja);
• raziskati dobre prakse s področja preprečevanja osamljenosti starejših, z vključevanjem prostovoljcev in drugih deležnikov (sodelovanje z vrtci, šolami, društvi, prostovoljci in drugimi deležniki v lokalnem okolju);
• priprava priporočil naročniku za uvajanje novih možnosti vključevanja oseb v pomoč pri oskrbi uporabnikov (v socialnovarstvenih zavodih in v domačem okolju) ter v družabništvo (prostovoljci) ter priporočila za spremembo/dopolnitev zakonodaje.

Rezultati projekta:

• Poročilo 1: Dobre prakse zagotavljanja oskrbe in družabništva starejšim, vključevanja posameznikov v podporne aktivnosti ter preverjanje zakonskih možnosti in administrativnih ovir v Sloveniji
• Poročilo 2: Dobre prakse s področja preprečevanja osamljenosti starejših, z vključevanjem prostovoljcev in drugih deležnikov
• Poročilo 3: Poročilo o pripravljenosti mladih in starejše generacije za vključevanje
• Poročilo 4: Izkušnje prejemnikov ukrepa za krepitev kadrovskih zmogljivosti ter izboljšanje delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe
• Končno poročilo: Priporočila za vključevanje ljudi v podporo oskrbi in družabništvo