Projekt ARRS: IKP

Aplikativni projekt: Vpliv integriranih kliničnih poti na izide pacientov, komunikacijo in stroškovno učinkovitost

Nosilec: Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede
Partnerji: Splošna bolnišnica Novo mesto in Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko
Sofinancer: Artros, zdravstvena dejavnost d.o.o.

Celotna vrednost projekta: 400.067,76
Financiranje: Projekt je sofinanciran s strani ARRS in Artros, zdravstvena dejavnost d.o.o.

Začetek: 1. 9. 2020
Konec: 31. 8. 2023

Vodja projekta: dr. Karmen Erjavec

Vsebinski opis projekta:

Demografsko staranje predstavlja enega najresnejših izzivov, s katerim se sooča večina evropskih držav, tudi Slovenija. Delež starejših od 65 let se povečuje, prav tako pričakovana življenjska doba. Poleg izziva starajoče se populacije se zdravstveni sistem sooča z neprestano optimizacijo organizacije zdravstvenega sistema, novimi tehnologijami in spremenjenimi načini obravnave pacientov.

Klinične poti so prepoznane kot orodje kakovosti za standardizacijo zdravstvenih procesov za podporo izvajanja kliničnih smernic in protokolov. Vsebujejo podrobne smernice za vsako fazo vodenja pacienta z namenom izboljšanja kontinuitete in usklajenosti oskrbe v različnih disciplinah in sektorjih. Prvotno so se klinične poti začele s sprejemom in končale z odpustom iz bolnišnice, kar je še danes temeljna značilnost kliničnih poti v večini bolnišnic po svetu, tudi slovenskih, ki so jih začele uvajati leta 2002. V času uvajanja je bilo potrebno premostiti številne ovire, kot je deljenje dokumentacije posameznih poklicnih skupin z drugimi udeleženci v procesu zdravljenja, medpoklicno sodelovanje in timsko delo ter procesna ureditev kliničnega dela. Po začetni uvedbi se poraja nov izziv, kako oceniti učinkovitost obstoječih kliničnih poti ter jih nadgraditi po načelih integriranega pristopa za razvoj kakovostne integrirane zdravstveno-socialne oskrbe starejših. Pričakovati je, da bodo izzivi, povezani z izvajanjem kliničnih poti na področjih klinične heterogenosti in organizacijske zapletenosti, v prihodnjih letih še večji.

Integrirana oskrba je koncept dela, ki se v zdravstvu postopoma, vendar vse bolj uveljavlja. Prizadeva si za boljše usklajevanje zdravstvene in socialne oskrbe glede posameznikovih potreb z zavezo, da bo izboljšala kakovost oskrbe in premagala razdrobljeno oskrbo s stalnim partnerstvom. Klinična integracija se nanaša na procese znotraj ali med poklici z uporabo skupnih smernic in protokolov, organizacijska integracija se nanaša na usklajene mreže ponudnikov ali pogodbe, ki združujejo ločene organizacije, sistemska integracija pa vključuje skladnost pravil in politik na vseh organizacijskih ravneh. Vse stopnje vključevanja zadevajo procese združevanja organizacij in strokovnjakov z namenom izboljšanja rezultatov za paciente, kot so izkušnje pacientov in kakovost oskrbe.

Aplikacija spoznanj integrirane oskrbe na klinično pot je integrirana klinična pot (v nadaljevanju: IKP), splošno opredeljena kot postopek za medsebojno odločanje in organizacijo predvidljive oskrbe za dobro opredeljeno skupino pacientov v natančno opredeljenem obdobju. Vključuje izrecno navedbo ciljev in ključnih elementov oskrbe, ki temeljijo na dokazih, najboljši praksi in pričakovanjih pacientov; omogoča olajšanje komunikacije in usklajevanja vlog ter nadaljevanje dejavnosti večdisciplinarne skupine izvajalcev oskrbe, pacientov in njihovih svojcev; dokumentacijo, spremljanje in oceno odstopanj in rezultatov ter tudi določitev ustreznih virov.

Družboslovne študije o vplivu uveljavljanja kliničnih poti na dvig kakovosti komunikacije v timu in s pacienti, pacientove izide in stroškovno učinkovitost so redke, pa še te v glavnem temeljijo na samo-ocenah strokovnjakov, ne da bi dejansko preverile njihovo realizacijo v praksi. Pri tem so obstoječe raziskave obravnavale problem samo z vidika posameznih znanstvenih področij in ostale omejene znotraj posameznih disciplin ali celo ožje ter niso omogočile celovitega vpogleda v problem integrirane oskrbe in IKP. Zato obstaja raziskovalna vrzel na področju celovite oz. interdisciplinarne (zdravstvo, sociologija, komunikologija, ekonomija) obravnave integrirane oskrbe in IKP z uporabo kvalitativnega in kvantitativnega pristopa na študiji primera pred in po pilotni uvedbi IKP.

Namen projekta je zapolniti to raziskovalno vrzel na področju raziskovanja vloge IKP v integrirani zdravstveni in socialni obravnavi z ugotavljanjem vpliva uvedbe IKP na izide pacientov, komunikacijo in stroškovno učinkovitost s študijo primera pred in po pilotni študiji.

Cilji projekta:

• z analizo mednarodne znanstvene literature ugotoviti ključne elemente integrirane zdravstveno-socialne obravnave, ki zagotavljajo celovito obravnavo s programi IKP, kot so pacientovi izidi, stroškovna učinkovitost in komunikacija;
• z aplikacijo teoretičnih ugotovitev o integrirani zdravstveno-socialni obravnavi na izbrane tri ključne kliničnih poti, ki jih izvaja Splošna bolnišnica Novo mesto, oblikovati tri IKP;
• postaviti model merjenja vpliva IKP ter z uporabo celovitega pristopa, ki vključuje kvantitativno (anketiranje) in kvalitativno raziskavo (poglobljeni intervjuji, intervjuji v fokusni skupini) ter analizo stroškovne učinkovitosti, izmeriti izide pacientov, komunikacijo v timu in s pacienti ter stroškovno učinkovitost na primeru treh kliničnih poti, torej pred pilotno uvedbo treh IKP v klinični praksi Splošne bolnišnice Novo mesto;
• pilotno izvajati tri IKP v klinični praksi Splošne bolnišnice Novo mesto in ponovno izmeriti komunikacijo v timu in s pacienti, izide pacientov in stroškovna učinkovitost;
• z analizo rezultatov pred- in po-uvedbi IKP ugotoviti vpliv IKP na izmerjene ključne dejavnike (komunikacijo v timu in s pacienti, izide pacientov in stroškovna učinkovitost).

Faze projekta in opis njihove realizacije

Faza 1: Pregled literature in oblikovanje treh IKP
V uvodnem delu raziskave bo izvedena analiza mednarodne literature in oblikovanje treh IKP. Od Splošne bolnišnice Novo mesto bomo pridobili dokumentacijo o obstoječih kliničnih poteh, ki jih bomo ocenili na podlagi ugotovitev literature in na podlagi ugotovitev o prisotnih vrzelih v razvoju kliničnih poti in prepoznanih aktualnih potreb izbrali 3 klinične poti.

Faza 2: Postavitev metodološkega modela in izvedba pred-študije
V naslednjem delu raziskave bomo najprej postavili metodološki pristop k merjenju izidov pacienta, komunikacije in stroškovne učinkovitosti ter skupaj s Splošno bolnišnico Novo mesto postavili program izvedbe prvega dela raziskave, torej pred-pilotno študijo v obdobju šestih mesecev). Izvedli bomo:

• anketiranje med zaposlenimi v timu, ki izvajajo tri klinične poti,
• fokus skupine s člani skupine, ki izvajajo klinično pot,
• poglobljene intervjuje z vodstvom bolnišnice in vodji oddelkov,
• poglobljene intervjuje s pacienti, ki bodo v obdobju štirih mesecev obravnavani po izbrani klinični poti.

Pridobili bomo podatke iz evidenc kliničnega okolja in člani raziskovalnega tima iz UNM FEI bodo izvedli analizo stroškovne učinkovitosti.

Faza 3: Pilotna izvedba IKP in izvedba po-študije
V tretjem delu raziskave bo Splošna bolnišnica Novo mesto v sodelovanju z ostalima partnerjema izvedla pilotno študijo uvedbe IKP. Pri tem bomo partnerji v nenehnem stiku, da bi pridobili paciente, ki bodo podali informirano soglasje za sodelovanje v raziskavi. Paciente bomo intervjuvali ob odpustu iz bolnišnice, ko bodo imeli večino aktivnosti socialno-zdravstvene obravnave za seboj v okviru šest mesečne uvedbe treh IKT. Po šestih mesecih izvedbe pilota bomo izvedli po-študijo z vsemi prej opisanimi elementi in vzorcem: izvedba ankete med zdravstvenimi delavci, fokus skupin med zdravstvenimi delavci, poglobljenih intervjujev z vodstvom bolnišnice in oddelkov ter analiza stroškovne učinkovitosti.

Faza 4: Analiza podatkov, evalvacija in postavitev načrta in strategije na nadaljnjo izvedbo in diseminacija rezultatov
V četrtem delu raziskave bomo UNM FZV in UNM FEI izvedli (statistično) analizo ugotavljanja vpliva uvedbe IKP na pacientove izide, komunikacijo in stroškovne učinkovitosti, skupaj s Splošno bolnišnico Novo mesto evalvirali rezultate, pripravili načrt sprememb izboljšanja po vseh ključnih analiziranih sklopih, procesih in ravneh ter predlog strategije uvajanja IKP v druge slovenske in tuje bolnišnice (ter izvedli diseminacijo rezultatov).