Strokovno srečanje: Delovno aktivni – kaj pa vaše zdravje?

07.04.2025

Ob svetovnem dnevu zdravja je na Univerzi v Novem mestu potekalo strokovno srečanje z naslovom »Delovno aktivni – kaj pa vaše zdravje?« Organizatorji dogodka so bili Univerza v Novem mestu, Fakulteta za zdravstvene vede; Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Novo mesto; Splošna bolnišnica Novo mesto; Zdravstveni dom Novo mesto; Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter Mestna občina Novo mesto.

Na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino časa, zato pogoji na delovnem mestu pomembno vplivajo na zmožnost opravljanja dela in tudi na naše telesno in duševno zdravje. Na letošnjem strokovnem srečanju so se dotaknili izzivov na področju zdravja delovno aktivnih. Organizatorji so uvodoma nagovorili udeležence in izpostavili, da zdravje na delovnem mestu ni le vprašanje osebnega blagostanja posameznikov, ampak je tesno povezano s produktivnostjo, učinkovitostjo ter dolgoročno uspešnostjo podjetij in organizacij.

Strokovno srečanje so odprli s temo, ki pomembno vpliva na delovno okolje – zdravstveni absentizem, ki glede na trend predstavlja resen družbeni problem. Dr. Tatjana Mlakar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v svoji predstavitvi opozorila na naraščajoči delež izgubljenih delovnih dni v Sloveniji in na potrebo po sistemskih ukrepih in spremembah na področju ohranjanja delovne zmožnosti. Z bolniškimi odsotnostmi je povezano tudi področje vračanja oseb na delo po dolgotrajni bolezni, poškodbah ali drugih zdravstvenih težavah. Tanja Oberč Tomažin, specialistka medicine dela, prometa in športa iz Zdravstvenega doma Krško je poudarila, da je vračanje delavcev na delo proces, v katerem ima pomembno vlogo izvajalec medicine dela, ki pozna delovno mesto in specifične obremenitve, ki izhajajo iz dela. Zato je nujno potrebno vzpostaviti sodelovanje med izvajalci medicine dela, izbranim osebnim zdravnikom ter izvedenskimi organi ZZZS in ZPIZ. Mag. Nina Šab iz Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) je predstavila delovanje in projekte GZDBK, s katerimi varujejo in ohranjajo zdravje zaposlenih. Poudarila je, da je skrb za zdravje zaposlenih vrednota uspešnega gospodarstva in blagostanja družbe. GZDBK kontinuirano zagotavlja strokovne vsebine promocije zdravja na delovnem mestu in izvaja številne projekte, ki krepijo zdravju prijazno delovno okolje. O delovno aktivnih invalidih in njihovih pravicah je spregovoril Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za Pokojninsko in Invalidsko Zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Izpostavil je pravice delovno aktivnih invalidov, ki na podlagi preostale delovne zmožnosti lahko z ali brez poklicne rehabilitacije opravljajo delo s krajšim delovnim časom ali s polnim na drugem ustreznem delovnem mestu. Tako je zavarovancem, ki so postali invalidi, omogočeno, da še naprej ostanejo aktivni. Karmen Stariha iz Nacionalnega Inštituta za Javno Zdravje je izpostavila, da psihosocialna tveganja in doživljanje stresa pri delu predstavljajo eno največjih izzivov za varnost in zdravje pri delu. Poudarila je, da je ključno prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj, pri čemer imajo vodstveni delavci ključno vlogo. O izgorelosti in stresu na delovnem mestu je spregovorila Nastja Salmič Tisovec, psihologinja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto, ki je izpostavila, da sta stres in izgorelost resna izziva, ki vplivata na naše duševno in telesno zdravje. Poudarila je, da je ključno zavedanje, da smo vsi odgovorni za preprečevanje teh težav - delodajalci, zaposleni in širša družba. Nina Kobe in Ljubica Novak, diplomirani fizioterapevtki iz Splošne bolnišnice Novo mesto, sta izpostavili pomen skrbi za zdravje na delovnem mestu, ki je ključnega pomena za zaposlene. Predstavili sta aktivnosti in ukrepe, ki jih bolnišnica nudi svojim zaposlenim, ter strukturo zdravstvenega absentizma in najpogostejše vzroke za mišično-skeletna obolenja. Skrb za zdravje delovno aktivne populacije v ambulanti družinske medicine je predstavila Nataša Hrastar, diplomirana medicinska sestra iz Ambulante družinske medicine Mirna Peč. Poudarila je pomembnost uvedbe referenčnih ambulant, kjer diplomirane medicinske sestre prevzemajo ključno vlogo pri vodenju parametrov stabilnih kroničnih bolezni in izvajanju celotne preventivne dejavnosti. Aleksandra Škedelj Strbad, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Novo mesto je na srečanju predstavila dejavnosti Zdravstveno-vzgojnega centra (ZVC), ki se osredotoča na promocijo zdravja v celotni populaciji na določenem gravitacijskem področju. ZVC pokriva širok spekter področij, ki vključujejo vse starostne skupine prebivalcev. Nudijo tudi individualne posvete, kar omogoča prilagojeno obravnavo potreb posameznikov. Srečanje je zaključila prof. dr. Jasmina Starc iz Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede, ki je predstavila izzive daljšanja delovne dobe ter načine, kako podpreti zaposlene pri ohranjanju zdravja in motivacije. Poudarila je, da bo podaljševanje delovne dobe uspešno le, če bo zdravje zaposlenih postavljeno v središče in zaključila, da je vzpostavitev zdravega, spoštljivega in podpirajočega delovnega okolja temelj za ohranjanje kakovostnega zdravstvenega sistema.

V zaključku srečanja so izpostavili, da je zdravje delovno aktivnih posameznikov odvisno od več ravni zavedanja in delovanja. Da bi izboljšali stanje, je potrebno ozaveščanje na vseh ravneh in kot je bilo poudarjeno, je pri tem ključnega pomena vloga menedžmenta in organizacije dela. Potrebni so sistemski pristopi, ki prinašajo tudi spremembe na področju ohranjanja dela zmožnosti. Ključno sporočilo se nanaša predvsem na to, da družba ne more biti vzdržna brez zdravih in motiviranih delovno aktivnih – vlaganje v njihovo zdravje in delovne pogoje je nujna investicija in ne strošek.