Prijava

 
 
 
 
 
 

Strokovno srečanje - ŽIVLJENJE V LUČI EPIDEMIJE COVID-19 - 7. 4. 2022

08.04.2022

7. 4. 2022 je v soorganizaciji Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto, Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Novo mesto ob Svetovnem dnevu zdravja potekalo strokovno srečanje z naslovom »Življenje v luči epidemije covid-19«, kjer smo spregovorili o vplivu epidemije covid-19 na življenje posameznika in celotne družbe.

Epidemija je vplivala na vse sfere človekovega življenja in korenito posegla v javno zdravje ter gospodarsko blaginjo. Priča smo bili številnim novim razmeram in izzivom, zato smo na strokovnem srečanju spregovorili o družbenih vidikih, epidemioloških ukrepih in posledicah epidemije covid-19 ter se seznanili z rezultati raziskav o vplivu pandemije na različna področja življenja prebivalcev Slovenije. Govorci strokovnega srečanja so strokovnjaki ključnih inštitucij, ki so prikazali način in prilagoditev dela v izrednih razmerah ter predstavili različne prakse delovanja v času, ko je bil glavni cilj omejitev širjenja virusa SARS-CoV-2.

O pomenu epidemije, vrednotenju ukrepov in novih izzivov so v luči javnega zdravja prebivalcev v uvodnih pozdravnih nagovorih osvetlili direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič, predstojnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto Bonia Miljavac, dr. med., spec., direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto doc. dr. Milena Kramar Zupan ter v.d. str. dir. Splošne bolnišnice Novo mesto Boštjan Kersnič, dr. med., spec. in dekanja Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja. Govorci so izpostavili pomembnost tovrstnih srečanj in ozaveščanje tako strokovne kot laične javnosti z rezultati raziskovanja ter pomembnost medinstitucionalnega povezovanje različnih deležnikov na področju omejitev širjenja epidemije covid-19 z namenom zagotavljanja zdravja prebivalcev.

»Krizne razmere vedno označujejo stanje sveta, zadnja sindemija je pokazala vse ranljivosti naše družbe« je dejala zasl. prof. dr. Mirjana Ule in poudarila, da je pandemija covid-19 nedvomno ena večjih zdravstvenih in socialnih kriz sodobnega časa, saj ima svetovne razsežnosti. »Očitne in predvsem neposredne zdravstvene posledice so seveda velike, a je potrebno izpostaviti tudi druge zlasti družbene, kulturne, socialno-psihološke posledice, ki so po svojem obsegu in daljnosežnosti znatno bolj usodne od zdravstvenih« je še dodala Uletova. Povedala je tudi, da imamo lahko izbruh pandemije covida-19 za demonstrativno bolezen družbe tveganj, ko je življenje večine ljudi po vsem svetu postalo bolj tvegano. Pandemija je namreč pokazala, kako dolgotrajne zdravstvene, ekonomske, stanovanjske in druge neenakosti vplivajo na širjenje virusa in povzročajo nesorazmerno večjo stopnjo ogroženosti pri tistih, ki se že sicer soočajo s prikrajšanostjo in diskriminacijo. Zato bo tudi omejevanje škode, ki jo povzroča covid-19 zahtevalo veliko večjo pozornost socialno-ekonomske neenakosti in nepravičnosti v svetu.

V nadaljevanju je Ada Hočevar Grom, dr. med., mdpš. in spec. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavila raziskavo SI-PANDA, ki potrjuje prisotnost pandemske izčrpanosti, poslabšanja življenjskega sloga in tudi duševnega zdravja prebivalcev Slovenije v času pandemije covida-19. Pove tudi, da je pandemija oz. sama bolezen covid-19 bolj prizadela starejše, posledice ukrepov za njeno zajezitev pa so vidne predvsem pri mlajših, pri katerih se je najbolj poslabšal življenjski slog in duševno zdravje. »Zaradi ugotovljene poslabšane dostopnosti do zdravstvenega sistema in zaustavitve preventivnih dejavnosti v primarnem zdravstvenem varstvu lahko pričakujemo večje breme kroničnih bolezni« je še dodala.

»Če ne bi izvajali vseh ukrepov za zajezitev okužbe, bi bil davek za posameznike in družbo veliko hujši, saj bi število okuženih in umrlih letelo v nebo« je povedala Marta Košir, dr. med., spec. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto. Poudarila je tudi, da so bili ukrepi za preprečevanje prenosa virusa v preteklih dveh letih nujni in na strokovnem srečanju nazorno predstavila potek epidemije v zdravstveni regiji Novo mesto. Pojasnila je tudi, da po dveh letih epidemije sicer res prehajamo v čas, ko lahko bolj sproščeno gledamo v prihodnost, vendar pa to ne pomeni, da popolnoma pozabimo na ukrepe za omejevanje širjenja virusa. »Epidemije nas učijo, da lahko obstajamo samo kot skupnost, saj smo skupaj boljši« je še dodala regijska epidemiologinja.

Maja Martinšek, dipl. m. s., Bojan Kostič, dr. med., spec., Boštjan Kersnič, dr. med., spec. ter Ljubica Novak, mag. vzg. in men. v zdr., dipl. fiziot. iz Splošne bolnišnice Novo mesto so predstavili celostno obravnavo pacientov s covid-19, kjer se trudijo upoštevati osebo kot celoto z vsemi njenimi potrebami, pričakovanji in željami od samega začetka do zaključka obravnave v multidisciplinarnem timu. Namen takšne obravnave je bil zagotoviti čim hitrejšo, kakovostnejšo in predvsem varno obravnavo pacientov. Predstavniki Splošne bolnišnice Novo mesto so predstavili tudi številne izzive kot so prostorska in kadrovska obremenitev različnih področjih svojega delovanja, s katerimi so se v času epidemije covid-19 soočali.

»Nikoli ne odnehaj, nikoli se ne predaj« je vodilo, s katerim je asist. mag. Alenka Simonič, dr. med., spec. iz Zdravstvenega doma Novo mesto osvetlila dogajanje epidemije covid-19 na nivoju primarnega zdravstvenega varstva, ki je osnovni gradnik vsakega zdravstvenega sistema. »Pomanjkljivosti in anomalije sistema so se v preteklih dveh letih še bolj izrazile« je še dodala. Epidemija je pri njihovem delu zahtevala velike napore in postavitev dodatnih delovišč ter kadra, spremenili so delovanje dejavnosti nujne medicinske pomoči ter prilagodili redne dejavnosti ambulant družinske medicine. »Zaskrbljujoča je tudi kadrovska obremenjenost in pomanjkanje zdravnikov splošne medicine ter izvajalcev zdravstvene nege« je še povedala direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto in poudarila pomembnost vseh preventivnih aktivnosti v prihajajočem obdobju.

Kako obravnavati osebe z dolgotrajnimi posledicami covid-19 je v nadaljevanju srečanja predstavila Barbara Lemut, dipl. fiziot. iz Zdravstvenega doma Nova Gorica in povedala, da je cilj rehabilitacije opolnomočenje posameznika za izvajanje večine aktivnosti, ki jih je izvajal pred boleznijo in njegova vrnitev v delovno okolje. Nazorno je opisala celoten program obravnave oseb z dolgotrajnimi posledicami covid-19 v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Nova Gorica in orisala izzive, s katerimi so se v praksi soočali.

Iz Doma starejših občanov Trebnje so Alenka Tratar, dipl. m. s., Amanda Juvan Kogovšek, dipl. m. s. ter Karmen Klavžar, dipl. m. s. predstavile delovanje zavoda in s ponosom poudarile, da jih je epidemija covid-19 močno povezala, postavila pred nove izzive in jim omogočila pridobivanje novih izkušenj ter znanja na tem področju.

Izvajanje preventivnih ukrepov v času epidemije je bilo povezano z zaupanjem v le-te, kar sta skozi svojo predstavitev poudarili doc. dr. Kregar Velikonja ter prof. dr. Karmen Erjavec iz Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Predavateljici sta prikazali rezultate raziskave o stališčih študentov zdravstvene nege in zdravstvenih delavcev, ki je pokazala, da na doslednost izvajanja preventivnih ukrepov vplivajo stališča, ta pa se oblikujejo pod vplivom informacijskih virov, med katerimi so v začetni fazi epidemije prevladovali spletne strani, televizija in družbena omrežja.

Organizatorji srečanja se vsem predavateljem ter poslušalcem zahvaljujemo za podporo in udeležbo na strokovnem srečanju ob Svetovnem dnevu zdravja, kjer smo z izkazanim interesom potrdili sinergijo medinstitucionalnega povezovanja in izvajanja ukrepov za omejitev širjenja covid-19 z namenom varovanja zdravja vseh prebivalcev.

 
 
 
SPLOŠNO

Univerza v Novem mestu
Knjižnica
E-učilnica

Novice
Dogodki
Konference

O FAKULTETI

Predstavitev fakultete
Organiziranost fakultete
Pravni akti in etični kodeks
Informacije javnega značaja
Raziskovalna dejavnost
Mednarodno sodelovanje
Revija
Kontakt

ŠTUDENTI

Prijava
Referat za študijske zadeve
Študijski koledar

ŠTUDIJ

Vpis
Alumni klub
Študentski svet
Karierni center
Tutorstvo
Komisije

ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Program 1. stopnje
Program 2. stopnje
Program 3. stopnje

KONTAKTNI PODATKI

Univerza v Novem mestu
Fakulteta za zdravstvene vede
Na Loko 2, 8000 Novo mesto
+386 7 393 00 30 (dekanat)
+386 7 393 00 18 (referat)
Davčna št.: 82193592
Matična št.: 2333929
TR: 0315 0100 0476 893
IBAN: SI56 0315 0100 0476 893
SWIFT: SKBASI2X

  

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.